Mladinsko srečanje v Tandilu
Ni na svetu nehalo fletno biti! Na pobudo zveznega
Mladinskega odbora, se je po dolgem času zopet organiziralo skupno mladinsko
taborjenje pod vodstvom prof. Jureta Urbančiča.
V soboto 23. maja se nas je že zgodaj zjutraj zbralo 43 mladih v Našem domu v San Justu. Skupaj smo zajtrkovali in se pred odhodom priporočili Mariji Pomagaj za srečno pot. Vožnja je bila kar dolga, a med zabavo s prijatelji nam je še prehitro minila, tako da smo kar kmalu zagledali pred seboj Tandilsko gričevje. Nastanili smo se v »María para todos«, skupaj kosili in si ogledali prostor. Ker je zunaj sijalo sonce, smo se še isto popoldne odpravili na izlet. Obiskali smo »Cueva del sapo«, ki je skalnat predel bližnjega griča. Skupaj smo preživeli zabavne urice, ko smo plezali po skalah, se spuščali po strminah ter metali kamenje v prepad.
Proti večeru smo se odpeljali v »Castillo Morisco«, na vzpetini iz katere smo opazovali morje luči, ki jih odseva mesto Tandil. Ker je 23.maja predvečer praznika Marije Pomagaj, smo se kar tam zbrali k skupni molitvi in petju za slovenko mladino.
Po vrnitvi smo takoj poprijeli za delo ter
pripravili večerjo. Ta je bila še posebno okusna po celodnevnem pohajkovanju! Stanko
Jelen nam je s svojo dobro voljo vedno pomagal, in nam še enkrat dokazal svojo
kuharsko izvežbanost. Po večerji smo zapeli Mikaeli Resnik za 16. rojstni dan,
ter se zabavali do pozne ure s petjem in plesom.
V nedeljo se je v Tandilu spremenilo vreme. Proti
jutru nas je predramilo močno grmenje in dež. Kljub vsemu smo upoštevali
argentinski pregovor in pokazali grdemu vremenu vesele obraze. Dopoldne nam je
hitro minilo med skupnimi igrami, ki so mnogo pripomogle k povezovanju med
nami. Po kosilu je dež malo ponehal, tako da so se nekateri pogumneži odpravili
zopet v naravo, a so se kmalu vrnili premočeni do kože. Popoldne smo se odpeljali
v mesto, da bi si ogledali »Piedra movediza«, a nas niso pustili do vrha,
zaradi prenizkih oblakov in spolzkih kamnov. Izlet smo nadaljevali z znanim
Križevim potom, kjer smo se v molitvi spomnili na Jezusovo trpljenje. Nato smo
imeli prosto urico za pohajkovanje po mestu, ob sedmih pa smo se zbrali v
katedrali pri sveti maši, ki se je darovala tudi za namene slovenske mladine.
Presentila nas je množica vernikov, ki je zavzeto sodelovala pri sveti maši.
Po večerji smo imeli molitveno uro, kjer smo se v
duhu povezali z slovenskimi rojaki ob praznovanju žegnanja cekve Marije
Pomagaj. Ob polnoči pa smo še zapeli
argentinsko himno, da smo tako proslavili dan osvoboditve argentinskega naroda.
Zapeli smo tudi Tončiju Oblaku za 18. rojstni dan. Ker pa je petje ena
najlepših slovenskih vrlin, smo še kar nekaj časa ostali združeni ob zvoku
kitar. Pa še nismo bili prav nič zaspani, tako da smo do ranega jutra igranli
karte in klepetali.
Zadnji dan je bil spet moker, a smo ga vseeno uživali
do konca. Zjutraj smo se skupaj zabavali ob raznih igrah in se še bolj
spoznavali v prijetnem vzdušju. Kar prehitro je prišel čas odhoda. Po kosilu
smo pospravili osebno prtljago, naložili vse na avtobus... še skupna slika, in
že je izginilo naše tridnevno zavetje izpred oči. Tudi med vožnjo smo se lepo
imeli. Skupaj smo obujali spomine na minule dneve, se smejali, gledali filme in
se pogvarjali. V Našem Domu v San Justu so nas že čakale družine. Veselo smo se
pozdravili in se razkropili, zavedajoč se, da smo bili deležni edinstvenega
doživetja. Zato smo zelo hvaležni Juretu in Stanku, ker sta nam s svojo dobro
voljo in požrtvovalnostjo omogočila prekrasne dneve v družbi prijateljev, tako kot zveznemu mladinskemu
odboru, ki je mnogo pripomogel pri oirganizaciji srečanja. Upamo, da se bo še
večkrat ponovilo!